Intervju, ki ga je z menoj za DOBRO KARMO (februar, 2023) pripravila odgovorna urednica in novinarka Sonči Nered Čebašek.
Ob članke, ki jih za Dobro karmo napiše Barbara Mihelčič, pripišemo energoterapevtka. A ta suhoparni izraz v sebi skriva 25 let izobraževanja na različni področjih. Bioenergija, radiestezija, astrologija, pransko zdravljenje, biorgonomija, reiki, energetski reiki, medijstvo, meditacija in Energetska medicina so znanja, ki jih je povezala v celoto, to začela živeti in z največjim veseljem deliti z drugimi in jim pomagati.
Svoje delovanje pa je Barbara nedavno združila tudi s hčerkinim. Da, Katja Mihlečič je njena hči, ki je kljub rosnim tridesetim letom ena najbolj priznanih in tudi prepoznavnih slovenskih nadčutnih svetovalk. Njeno delo zajema široko paleto različnih dejavnosti: nadčutno branje duše, pogovore z umrlimi, vpogled v pretekla življenja in druge nadčutne vpoglede, nadčutne terapije, različna izobraževanja, tečaje in meditacije, k prepoznavnosti pa so veliko pridale tudi njene knjige Čarovnija življenja, Iluzija popolnosti, Knjiga nadčutnih odgovorov in slikanica za otroke Potovanje v čarobni svet.
Pod imenom Mikabala sta mati in hči ustvarili Svet celostnega zdravljenja in duhovnosti z namenom, da predstavita in pokažeta različne pristope, načine in poti, ki vodijo do istega bistva –samouresničitve, razsvetljenja, prebujenja, zdravja; da seznanjata in pokažeta, kako umiriti svoj razum – ego, da tudi duhovnost ne postane ena od omejitev; da usmerjata v iskanje lastne – unikatne poti osebnega in duhovnega razvoja; da ozaveščata o pasteh duhovnosti; seznanjate z utvarami duhovnega ega in ozaveščata, kako lahko napačna interpretacija duhovnosti vodi v fizično nedelovanje.
»Hvaležna sem svoji mami, saj me je s svojimi znanji in s svojim čutom znala čudovito voditi in mi tako pomagala razviti mojo intuitivno plat, moje nadčutne potenciale,« pravi Katja.
No, njeno mamo Barbaro je pot do uporabe nadčutnih darov v pomoč sebi in drugim, peljala veliko bolj vijugavo …
Ste že kot otrok svet in ljudi zaznavali z več kot petimi osnovnimi čutili?
Ja, življenje sem videla in zaznavala drugače od vrstnikov. Na vprašanja o življenju, tudi o veri, ki sem jih zastavila svojim staršem, pa nikoli nisem dobila zadovoljivega odgovora. Največkrat so me utišali, da to ni tema za otroke in naj lepo ubogam in poslušam. Kmalu sem spoznala, da bom umirjeno živela in da bom ljubljena, če bom ubogala in ustregla svojim staršem in drugim ljudem, ki so imeli vpliv na moje življenje: učitelji, prijatelji, sošolci, duhovnik, sorodniki, sosedje …
Kdo je imel največji vpliv, da ste postali »pridna punčka«?
Mami, ki me je večkrat opozorila, da zaradi mene in mojih dejanj, ki ji niso všeč ali jo celo sramotijo, lahko zboli in umre. Spomnim se, da sem veliko noči prebedela v molitvi za zdravje svojih staršev in njihovo dolgo življenje. Oba sta bila zelo pogosto bolna, stalno sta hodila k zdravniku, večkrat sta bila v bolnišnici in vsak dan sta pojedla veliko različnih tablet. Izboljšanja in spremembe pa nisem videla. Vedno je bilo še nekaj novega, nova bolezen ali težava. Mami je celo pogosto povedala: »Pri nas je pa bolezen v hiši, zato ne morem …!« kar je pogosto služilo kot izgovor za vse mogoče.
A danes sem hvaležna svojim staršem, saj so mi s svojim načinom delovanja, s svojimi prepričanji in omejitvami pokazali, kako res nočem živeti. Zaradi njiju sem si velikokrat že v otroštvu postavljala vprašanje »Ali obstaja nekaj več in ali se da drugače?«
Ste si morda že predstavljali, kako bi jim pomagali?
Na svoj način sem se res zavedala, da jima lahko pomagam. Nisem vedela, kako, a vedela sem, da lahko, da obstaja nekaj, neka sila, ki deluje, pomaga in predvsem zdravi.
Kdaj pa ste imeli prvo konkretno nadčutno izkušnjo?
Pri desetih letih sem začela iskati odgovore na preprosto vprašanje: Kdo sem Jaz in kje je ta Jaz in zakaj Jaz? Še danes se dobro spomnim, kako sem stala pred ogledalom in se opazovala. Postavljala sem si vprašanje: Kdo sem Jaz in zakaj Jaz? Smešno, a želela sem videti in odkriti svoj notranji, nevidni Jaz. Bolj ko sem se gledal in si postavljala vprašanje, bolj je moja podoba v ogledalu izginjala. Začutila sem širjenje in Jaz sem nekako izginjala, se razblinjala. Vse je postajalo Jaz in Jaz sem bila vse. Takrat sem se zelo prestrašila in nehala s tem početjem. Zopet sem se videla v ogledalu in kar nekaj časa je trajalo, da sem se pomirila. O tem zelo dolgo nisem govorila, vendar sem se pogosto spominjala.
In ko ste o svoji darovih vseeno spregovorili …
V močni krščanski vzgoji so mi zatrjevali, da je čudeže lahko delal samo Jezus. Vsa svoja mnenja, poglede na svet in življenje in nerazumljiva doživetja, ki sem delila s svojimi najbližjimi, so naletela na velik odpor in posmeh. Zato sem zelo kmalu spoznala, da moram svoje poglede na življenje in svet ter svoja posebna doživetja zadržati zase. Tako sem se izognila posmehu in izločitvi.
Kdaj vam je uspelo stopiti preko okvirov ujetosti?
Srednja šola mi je ponudila nekoliko svobode, saj sem imela končno dostop do večjih, bolje založenih knjižnic. Ene prvih knjig, ki se jo zelo dobro spominjam, je bila Čudežne roke. Dobila sem ozek vpogled v zdravljenje z rokami in energijo ter upanje… nekoč bom poskusila. V srednješolskem obdobju je vse močnejša postajala tudi moja intuicija. Nisem vedele od kod prihajajo informacije, a so se izkazale za pravilne in začela sem jim slediti.
In kako ste informacije nato uporabili?
Intuicija mi je olajšalo učenje, saj sem vedela, kdaj bom vprašana, kdaj bomo pisali test oziroma ga ne bomo pisali, četudi je bil napovedan. Na faksu mi je intuicija pomagala tako, da sem vedela, kaj se moram učiti za izpit. Na žalost zaradi moje takratne neizkušenosti, teh informacij nisem vedno upoštevala, če pa sem jih, so bili rezultati dobri.
Torej ste znali svoje »orodje« dobro izkoristiti.
Intuicija mi je dobro služila, dokler je bila usmerjena v pozitivno. Ko pa sem nekega dne svojemu partnerju (sedanjemu možu) rekla, da mu lahko oče umre čez dva dni in se je to res zgodilo, sem se močno prestrašila. Njegov oče ni bil bolan, bil je še mlad in nihče ni pričakoval, da se to lahko zgodi. Zato sem si začela očitati, predvsem pa s temi intuitivnimi informacijami nisem želel imeti opravka. »Nočem videti, nočem, slišati, nočem vedeti …« to sem si ponavljala vedno, ko sem kaj zaznala, videla, čutila … in se zapirala.
In kdaj ste se potem povsem odprli?
Ni šlo po lahkotni poti. Poročila sem se in v obdobju 3 let rodila dve čudoviti deklici. Ne bom naštevala okoliščin in dogajanja, a zaradi različnih dejavnikov se je moje življenje popolnoma sesulo. Prvič sem spoznala, da sem prestrašena in popolnoma brez volje, moči in energije. Danes bi temu rekla depresija, izčrpanost…
Takrat sem se zavedala, da ima dve možnosti: grem po poti svojih staršev in začnem uživati tablete, antidepresive in drugo ali poiščem tisto »nekaj več« in zaživim drugače. Izbrala sem alternativo – duhovnost in začela svojo pot iskanja.
In mož vam je bil v oporo?
Ja, in hvaležna sem mu, saj me je vedno podpiral pri raziskovanju neznanega in me spodbujal v odkrivanju duhovnosti. Zato sem se v težkih trenutkih odločila za obisk pri zdravilcu, katerega ime pa sem na žalost pozabila. Hodila sem na terapije in zanimivo, da me je ta zdravilec usmerjal k povezovanju z Božansko energijo in mi pokazal, kako se lahko zdravim sama. To je popolnoma spremenilo moje življenje.
»Res lahko zdravim!« najlepše spoznanje, izpolnitev mojih sanj in nov začetek.
Se spomnite svojega prvega zdravljenja drugega človeka?
Se. Nekega večera je moža močno bolela glava in kljub temu, da je pojedel že več tablet, se je stanje slabšalo in bil je popolnima na robu. Razmišljala sva o obisku urgence. Nato sem mu predlagala, da ga poskušam pozdraviti z rokami in energijo. Seveda je bil za in res sem mu roke položila na glavo, se na svoj način povezala z Božansko energijo in jo posredovala možu. Ta je po nekaj minutah zaspal in o tem nekaj dni nisva govorila. Nato je le spregovoril in povedal, da je čutil močno toploto, mravljince, umirjenost in bolečina je hitro popustila.
In vaši občutki ob njegovih besedah, po katerih ste verjetno hrepeneli?
Težko opišem svojo srečo in veselje ob tem, saj sem končno dobila dokaz tistega, kar sem vedela že v otroštvu. Lahko pomagam … Navdušeno sem krenila na pot iskanja načinov zdravljenja, samopomoči in samospoznavanja. Prebrala sem veliko knjig, obiskovala tečaje, izvajala različne vaje in tehnike. Vse to sem najprej uporabila za sebe, pomagala sebi in predvsem svoji družini oziroma mojim najbližjim.
So vašo pomoč sprejeli vsi družinski člani?
Najlažje je bilo pomagati hčerkama. Obe sta namreč zelo odprti in intuitivni. Večkrat sem jima pozdravila kakšno bolezen ali odpravila različne težave (na primer bradavice). Pomagala sem tudi svojim bolnim staršem, kolikor sta mi to dopustila. Največji izziv je bil mož, ki je padel iz strehe in se res močno poškodoval (veliko različnih zlomov). Zdravila sem ga, ga spodbujala in kar nekajkrat se je zgodilo, da so bili tudi zdravniki presenečeni nad celjenjem in hitrim potekom zdravljenja. Vse to me je še dodatno spodbujalo in vodilo korak za korakom.
V tem času iskanja in duhovnega izobraževanja sem doživela veliko tako imenovanih »čudežev«, stvari, dogodkov in izkušenj, ki se jih ni dalo pojasniti. Ravno ta doživetja, so mi dala jasen vpogled in potrditev, da obstaja tisto »nekaj več«, tista izvorna energija, ki je znotraj in zunaj mene, znotraj vsakega živega bitja, ki je povsod – v vsemu, kar obstaja, ki vse to povezuje na tistih nevidnih nivojih.
In ko je učenec pripravljen, pride učitelj...
Točno tako. Izkušnja za izkušnjo me je vodila do meni nepomembnejše Energetske medicine, ki mi je pomagala združiti v celoto vse, kar sem se do takrat naučila. Odprla mi je nove vidike in mi pomagala, da sem končno uresničila svojo največjo željo, tisto, kar je od malega tlelo v meni »Pomagati sebi in svojim najdražjim, pomagati drugim ljudem, jih usmerjati in zdraviti!«
Energetska medicina mi je dodatno omogočila in me dobesedno potisnila v pot samospoznavanja. Bolj ko sem spoznavala sebe, svoje vzorce, prepričanja, omejitve in delovanje, vse to ozaveščala, ponotranjila in spustila, lažje in lepše je bilo življenje in na koncu koncev, lažje in bolj učinkoviti sem pomagala drugim.
Poznavanje fizikalnih zakonov, zakonov vesolja … in delovanja energij je popolnoma spremenilo moj pogled na življenje samo. Prvič sem začutila tisto notranjo svobodo in zavestno delovala v trenutku. Še vedno sledim pomembnemu vedenju, da vedno začnem pri sebi, kajti vse se dogaja od znotraj na izven in ne obratno.
Še vedno strastno stopam po poti prebujenja, sprejemam vzpone in padce in se vračam k sebi, a res je, da delam in živim svoje sanje: pomagam, sebi, svojim najdražjim drugim ljudem, jih vodim po poti zdravja, samospoznavanja, svobode… in prebujenja.
Lahko rečete, da živite svoje poslanstvo?
Da, poslanstvo in izkušanje skozi delo energoterapevtke. Vsi načini energijske pomoči drugim, ki jo lahko ponudim in jih izvajam, so mi ljubi in vedno me takšno delo izpolnjuje.
Energijske terapije so čudovit način izboljševanja zdravja, počutja, pridobivanja volje, moči… veliko ljudi se odloči zanje in še sama sem navdušena nad spremembami, ki jih doživijo. Največkrat dobim navdihujoče povratne informacije. Vem, da energija, ki jo prevajam in posredujem, tako zemeljska kot Kozmična/Božanska, pomaga, očiščuje, zdravi, polni … in deluje na načine, ki jih tudi sama kot terapevtka, ne morem predvideti. Vse se vedno dogaja v najvišje dobro klienta.
Kaj pa se vam zdi najpomembnejše, kar ljudje od Energetske medicine dobijo?
Veseli me, da se ljudje, ki se odločijo za tečaje Energetske samopomoči ter Energetske medicine, odločijo prevzeti odgovornost za svoje življenje. Naučijo se povezovanja z energijami zunaj in znotraj njih ter preprostih vaj in tehnik, s katerimi lažje stopajo po svoji življenjski poti in postanejo neodvisni, samostojni pri zadovoljevanju svojih življenjskih ciljev in potreb. Težko opišem vse notranje procese, ki se pri tem dogajajo, vse spremembe in dogajanja, saj je pri vsakemu posamezniku drugače. Pomembno pa je, da se samospoznavajo in prebujajo.
Največji učiteljici
Moji največji učiteljici sta bili (in še vedno sta) moji hčeri, Katja in Anja, čudoviti dušici, ki sta me navdihovali in izpolnjevali na čaroben način. Napredovala sem skupaj z njima. Obe sta imeli v zgodnjem otroštvu odprto tretje oko in sta marsikaj videli in zaznavali. Večkrat sta mi zastavljali zanimiva in posebna vprašanja o življenju, Bogu, energijah … in priznati moram, da velikokrat nisem vedela, kako naj nekaj razložim tako majhnemu otroku, saj še odrasli tega niso bili sposobni razumeti. A sta me vedno znova presenetili, saj je njuna odprtost in notranje vedenje tudi mene navduševalo. Počasi sem spoznavala, da sem po takšnih pogovorih sama prišla do spoznaj, ki so mi odpirala nova vrata in spreminjala pogled na življenje in obstajanje. Zato sem jima še danes hvaležna in srečna, da se lahko izkušam v vlogi mame.
Novinarka: Sonči Nered Čebašek
