Med duhovnimi iskalci se za samospoznavanje, samouresničitev oz. prebujenje zelo pogosto uporabljajo besede kot so: zavedanje, pozornost, zaupanje, sedanji trenutek, živeti tukaj in zdaj in še bi lahko naštevali.
Za vse to lahko uporabimo eno čudovito besedo – čuječnost. Na žalost se ta beseda v zadnjih letih pogosto uporablja tudi tam, kjer njen resničen pomen izgubi vse možnosti in vrednost. Tudi sama sem v preteklosti delala v okolju, kjer je bila čuječnost opisana kot vizija letnega delovnega načrta. O njej se je veliko govorilo in pisalo, na žalost pa je samo praktično delo tej viziji popolnoma nasprotovalo in se od same čuječnosti oddaljevalo.
Res je da se določene besede začne uporabljati in izkoriščati za promocijo, za to, da bi na izven izgledali bolje, pomembneje. Toda to uniči vrednost in pomen besed, ki poskušajo opredeliti prakso in življenje. Pogosto se ljudje na koncu izgubijo v teorijah in terminologiji, pozabijo pa na samo bivanje in delovanje.
KAJ JE ČUJEČNOST?
Kaj je čuječnost, je bilo sporno tisoče let, saj različne tradicije govorijo o tem nekoliko drugače.
Čuječnost je zavedanje, ki izhaja iz namenske pozornosti v sedanjem trenutku in ne-obsojanja.
Mislim, da je ta definicija razumljiva, a hkrati na nek način skrivnostna, saj kaže na nekaj onkraj golega spoznanja in predstavlja čuječnost kot nekaj, kar ne moreš dobiti samo z razmišljanjem.
ZAVEDANJE
Z eno besedo bi čuječnost lahko opisali kot zavedanje. In zavedanje je ena od človeških super moči, ki je veliko močnejša od misli. Na žalost je v naši družbi dobila zelo malo pozornosti, časa in spoštovanja. Od malega se učimo različnega analitičnega razmišljanja in miselne razsodnosti. Toda nikoli se zares ne posvetimo tej globoki obliki raziskovanja, ki je povezana z neposrednim prepoznavanjem stvari v zavedanju, ki se dogaja samo v sedanjem trenutku.
Če čuječnost opredelimo kot zavedanje, istočasno govorimo tudi o odnosnosti.
MEDITACIJA
Čuječnost je tradicionalna oblika meditacije. Žal obstaja veliko napačnih predstav in predpostavk o meditaciji in o čuječnosti. Tu lahko govorimo o budnosti, ki je univerzalna, tako kot so univerzalne pozornost in zavedanje, sočutje in prijaznost. Seveda pa je pri tem zelo pomembna sama praksa, ki nas vodi v spoznanje, kako veliki, lepi in celi smo v resnici.
Pogosto je ena od napačnih predstav meditacije, da se bomo z meditacijo sprostili, vse bo čudežno izginilo in bomo samo sproščeni v meditativnem stanju. Vendar težava nastane takoj, ko se odločimo priti v določeno stanje zavesti. Istočasno se že vidimo, da nismo v redu kakršni smo, da smo nepopolni in hočemo priti v neko posebno stanje, da bomo v redu. To stanje idealiziramo in se prepričujemo, da bi bil to velik napredek za nas. Podobno je z besedo Razsvetljenje in prepričanjem, da meditacija in čuječnost vodita do razsvetljenja, ki ga ponovno idealiziramo kot posebno stanje, v katerega želimo priti. In to je pravo nasprotje osvobajajočega občutka. Zato je dobro delati ravno nasprotno in raziskovati, kako je bivati v tem trenutku, brez iskanja posebnih stanj.
ODNOSNI DEJAVNIKI ČUJEČNOSTI
Naš um – ego je preveč dejaven in včasih se je treba čuječnosti lotiti z namenom in disciplinirano. Ko želimo boljše življenje, boljše in lepše trenutke je koristno poznati nekatere elemente – dejavnike čuječnosti, ki se odvijajo v medsebojnem odnosu.
BREZ OBSOJANJA
Eden od dejavnikov čuječnosti je neobsojajoči del, ki ga ljudje resnično napačno razumejo. Ne obsojajoči del ne pomeni, da ne bomo imeli več sodb. To pomeni, da bomo v nekem smislu ozavestili, kako zelo obsojajoči smo, saj imamo ideje in mnenja o skoraj vsem: to mi je všeč in to mi ni všeč. Na nek način bomo postali čuječi, kako nenehno ocenjujemo in sodimo sebe, druge in vse okrog nas, vendar tega ne bomo sodili.
Ne obsojanje torej pomeni, da bomo spoznali kako obsojajoči smo in ne bomo sodili sojenja oz. sodnika. Pustili bomo, da se vse odvija v sedanjem trenutku, ki ga lahko objamemo v zavedanju s pozornostjo na zelo poseben in prijazen način. Ko bomo v dobrem odnosu z zavedanjem, bomo videli kaj se dogaja, kaj je treba prepoznati, spoznati ali izkusiti.
POTRPEŽLJIVOST
Drugi od teh dejavnikov odnosa je potrpežljivosti – potrpljenje. Ko se iskreno zazremo vase, hitro lahko opazimo kako nepotrpežljivi smo in potrpežljivost pogosto ohranjamo kot nek ideal v mislih. Smo družba, ki je usmerjena k doseganju ciljev in ko želimo priti do končnega rezultata se nekako trudimo, da bi prišli ven iz sedanjega trenutka, ker na cilju pričakujemo nekaj boljšega. Lahko bi rekli, da iščemo in se ženemo za boljšim sedanjim trenutkom v prihodnosti. In v tem teku, iskanju, pričakovanju postanemo nepotrpežljivi. To ni preveč modro. Pomembno je, da nepotrpežljivost prepoznamo, jo »vidimo« in v sebi začnemo gojiti potrpežljivost. To ne pomeni, da morate biti zadovoljni s stvarmi kot so, saj si vsi želimo spremembe, kar je koristno in zdravilno.
Zavedanje o tem vas vodi k prepoznavanju svoje nepotrpežljivosti in pomaga gojiti njegovo nasprotje. Ne poskušajte se prisiliti, da ste potrpežljivi v določenih okoliščinah. Bodite pripravljeni pogledati trenutke, kjer se res ujamete v namero hitenja k končnemu rezultatu – cilju, ki potem vodi do drugega rezultata itd. zato nikoli niste zares zadovoljni.
ZAČETNIŠKI UM
Zen mojster Suzuki Roshi je rekel: »V mislih začetnika je mnogo možnosti, po mnenju strokovnjakov jih je le nekaj.«
Prepogosto se dogaja, da postanete strokovnjaki za vsako tematiko. Veliko ljudi je prepričanih, da o vsem ali vsaj o določenih tematikah vejo vse. In to je pogosto zelo omejujoče, saj vam preprečuje, da bi lahko videli širše dogajanje in sliko. Ko rečete: »Vem kaj je to, to zelo dobro poznam.« pomislite, da mogoče ne veste. Stvar sicer poznate in jo gledate skozi svoja očala, vidite jo skozi svojo projekcijo, skozi svoje miselne konstrukcije in pripovedne zgodbe.
Tako imenovani začetniški um vam pri tem lahko pomaga, vas samo malo opozarja, spominja in reče: »Pomiri se malo; veš/ne veš, mogoče ne veš toliko, kot si misliš.« Mogoče pa veste stvari za katere niti ne veste, da jih veste, ker vaše razmišljanje nadvladuje druge vidike vaše naravne inteligence.
Mnogi znanstveniki poznajo moč nevedenja in vedo, da je vse kar veste, lahko velik problem, ker je tak um lahko slep za vse kar je za obzorjem, v neznanem, za nekaj kar še ni nihče odkril in videl.
Začetniški um je absolutno bistven ne samo v znanstvenih odkritjih in umetniških izražanjih ampak tudi v dejanskem odvijanju vsakodnevnega življenja, v družini, službi, pri meditaciji…
ZAUPANJE
Zaupanje je zmožnost, ki jo imamo vsi in dobro je zaupati v svojo lastno zaupljivost. Recimo: pomembno je zaupanje v svojo namero, da boste živeli življenje, ki je vaše, da bo oz. je vse tako kot mora biti, tudi če ni vse dobro in prijetno.
Zaupljivost ne pomeni, da naivno hodite v škodljive situacije zato, ker si vedno zaupate. Zavedati se morate, kdaj je čas, da ne zaupate in zaupajte temu.
Vnesite zaupanje v svoje življenje in se opomnite, da je veliko stvari, ki jim lahko zaupate. Zaupate lahko svojemu dihanju, da vas bodo noge nosile, da bo srce bilo… o teh stvareh redko razmišljate, a vas spomnijo, da se dogajalo v katerem koli trenutku, ki je res zavestno. Seveda je pomembno, da zaupate sebi in univerzalni inteligenci.
NEPRIZADEVANJE
Ta dejavnik na prvi pogled nekako nasprotuje k ciljem usmerjeni družbi in sistemu, saj je nasprotje doseganja rezultatov. Tako v meditaciji kot v vsakdanjem življenju gre za preprosto zavedanje, da ni kam iti, nič narediti in ničesar doseči. Ko sprejmeš to perspektivo, je vse dosegljivo tukaj in zdaj. Tu gre za veliko nasprotij, gre za paradoks, ki ga ni mogoče prevesti v misli – um.
Neprizadevanje je globoko povezano z zaupanjem. Je opomnik, da lahko verjetno bolje opravite več dela z nenavezanostjo na doseganje rezultatov in ne prizadevanjem, da bi stvar naredili. Postavite to v ospredje lastne zavesti, saj vam pomaga, da so stvari narejene veliko hitreje. Izkazalo se je, da je neprizadevanje res uporabno, kadar ste zelo orientirani na cilj. To lahko vidite v profesionalnih športih, ki že uporabljajo čuječnost. Profesionalni športniki so neverjetno orientirani na cilje in hočejo zmagati. So povezani z izidom zmage, ampak tudi razumejo, da če se preveč navežejo na izid zmage, paradoksalno lahko izgubijo igro.
Neprizadevanje ne pomeni, da boste postali pasivna oseba, ki nikoli ne naredi ničesar. Pomaga pregnati tako imenovano lakoto po želji zmagati. Veliko ljudi obstaja, ki so zelo uspešni na vseh področjih življenja in meditirajo in so čuječi, saj ne čutijo, da bi jih karkoli obremenjevalo in mogoče ravno od tod izvira njihova »tekmovalna pridnost«.
SPREJEMANJE
Sprejemanje resnično pomeni videti dejanskost stvari, jih prepoznati in sprejeti, da so takšne. Sprejemanje ne pomeni: Jaz sprejemam vse tako kot je. Pomeni jasno videti kakšna je resničnost in jo objeti v zavedanju tega trenutka. To pomeni, da ste morda prepoznali včasih tudi tisto nesprejemljivo in nevzdržno. Vprašanje je, kako biti v modrem odnosu z nevzdržnim in kaj je potrebno spremeniti. To nima nobene veze s pasivno odpovedjo oz. odstopanjem. Ljudje to dvoje zamenjujejo, saj mislijo, da se s sprejemanjem pasivno sprijaznijo s silami, ki so večje od njih in ne morejo ničesar narediti. Gre za preprosto zavedanje dejanskega stanja, ne da bi poskušali karkoli od tega popraviti. Ko to stanje ali izziv vidite samo kot razplet, se sprijaznite z dejanskostjo, kakršna je, vas to na nek način premakne in spremeni. Gre za jasno videnje, ki ji sledi ukrepanje, akcija, delovanje, ki pride iz zaznavanja storjene škode in zavzetja načelnega stališča. Sprejemanje pomeni globoko pronicljivo prepoznavanje stvari takšne kot so. Tudi ko vsi drugi rečejo, da je to drugače, morate zaupaj sebi.
ZA KONEC
Čuječnost je način bivanja, ne delovanja. Je tudi odnosnost, saj so vsi prej opisani dejavniki med seboj povezani in se odvijajo v medsebojnem odnosu.
Čuječnost je lahko namenjena raziskovanju ali je dejansko možno ugotoviti, kdo smo v resnici. To je način, ki bi spodbujal nenehno učenje, ki ne vsebuje samo polnjenja glave s podatki ampak omogoča resnično rast, ki vključuje širši pogled in vedenje, da lahko spremenimo svoj odnos do vsega in vsakogar.
Čuječnost deluje na različnih nivojih. To niso nekakšni klišeji o katerih govorimo: zaupaj, sprejmi, ne obsojaj…! To so v resnici viri globoko utelešenega vpogleda o tem, kako biti v modrem razmerju z izkušnjo, ki se odvija navznoter in navzven. To je praksa čuječnosti.
Čuječnost ni koncept. To je način, kako biti v modrem odnosu z življenjem, ki se odvija v edinem trenutku – tukaj in zdaj. In res je na določen način super moč, velesila, ki ji posvečamo premalo pozornosti, saj jo premalo poznamo.
